Volna je naravno vlakno živalskega izvora, ki je znano po svojih izjemnih lastnostih. Je toplotni izolator, torej uravnava toploto: poleti hladi in pozimi greje. 
Pri volni ločimo dve osnovni vrsti:
Česanka (fine volne)
Izdelana je iz daljših, bolj enakomernih vlaken, zato je:
mehkejša
bolj gladka
lažja
primerna tudi za elegantna oblačila in poletne kose
Mikana volna
Narejena je iz krajših, tudi odpadnih vlaken, zato je:
bolj voluminozna
bolj “kosmata” na otip
primerna npr. za plašče
Volna poleti? Da, prav ste prebrali.
Večina ljudi volno povezuje z zimo, vendar obstajajo tudi lahke, fine volne, ki so odlične za poletna oblačila. Iz kvalitetne volne s postopkom predenja dobimo dolga in tanka vlakna, iz katerih se tkejo fine volnene tkanine visokih številk. Tako imenovana “cool wool” je primerna tudi za poletno nošenje.
Ključ je torej v finosti volne.
Višja kot je številka volne (npr. Super 100, 120, 150…), tanjše in lažje je vlakno – in bolj prijetno za nošenje tudi v toplejših dneh. Ta volna ima zaradi zahtevnejših postopkov tudi višjo ceno.
Zakaj je volna primerna za poletje?
diha in uravnava temperaturo
odvaja vlago
na koži ne deluje “težko”
se manj mečka kot npr. lan
Zato so lahke volne odlična izbira za:
– elegantne poletne obleke
– kostime
– moške obleke
– lahke hlače, krila, telovnike
Na kaj paziti:
volna je občutljiva na pranje, zato naj bi bilo svetovano ročno pranje ali kemično čiščenje. Lahko se tudi skrči, če ni pravilno negovana.
Osebno menim, da je pri volnenih oblačilih pogosto dovolj:
– da jih prezračimo
– da jih na rahlo prelikamo
– ali jih obesimo v kopalnico, kjer jih osveži para
Volna ima naravne lastnosti, zaradi katerih:
ne zadržuje neprijetnih vonjav
se sama “osveži” na zraku
Če že pranje, je svetovano v mlačni ali hladni vodi. V mokrem stanju se trdnost vlaken bistveno zmanjša ali poškoduje. Višje temperature pa poškodujejo vlakna tako, da volna spolsti in se skrči.
Za kaj jo uporabiti?
Plašči, kostimi, krila, hlače, telovniki. Iz volnenih pletenin pa jope, puloverje, pletene plaščke, spodnje perilo, nogavice, kape, šale, rokavice…
Obstaja tudi volnena posteljnina (na primer vzglavniki polnjeni z volnenim polnilom), ter v zadnjih nekaj letih se volnena vlakna uporablja tudi za vrtnarske namene (kot na primer zastirka).
Še ena nevarnost, ki lahko uniči volnena oblačila so oblačilni molji. Zato v omaro nastavite naravne odganjalce, npr. cedro in oblačila večkrat prezračite. 
Volna prav tako resonira na višji ravni, zato dobro vpliva na naše telo in splošno počutje. Ampak o tem kdaj drugič.
Te so pridobljena iz naravnih surovin, to je lesne celuloze, a je kemično obdelana. Najbolj pogosti materiali pridobljeni iz polsintetičnih vlaken so viskoza, modal in liocel.
Satinirane viskoze imajo tudi lesk, kar jim daje fin izgled in na nek način po izgledu nadomeščajo svilo. 
Prednosti viskoze so, da je zračna, lahka in cenovno ugodnejša. Dovoljeno je pranje v pralnem stroju.
Zahteva pa malo več nege, saj se mečka in je oblačila potrebno likati (razen krep viskoz).
Več o tem si lahko preberete tu: 
Na trgu je porast teh materialov in se jim je danes skoraj nemogoče izogniti. Dobri so za vrhnja, športna in določena delovna oblačila. Vseeno pa je potrebno sintetične materiale nositi premišljeno. Mislim, da je pomembno to, da v njih ne preživimo večji del dneva oziroma kjer je le mogoče, izberemo bolj trajnostne alternative (sploh za oblačila, ki so v direktnem stiku s kožo). 