V tokratni objavi se posvetimo sintetičnim vlaknom, torej skupino sintetiziranih polimerov. V prejšnji rubriki ste si lahko prebrali na katere skupine se delijo. 🍃🐑⛽️

Torej iz sintetičnih vlaken so narejeni sintetični materiali kot so poliestri, aramidi, poliamidi, poliakril, elastani… 🧪⛽️

Obstaja kar nekaj prednosti, zakaj se proizvajalci odločajo za uporabo sintetičnih vlaken. Izdelava je cenejša kot pri pridobitvi naravnih vlaken, možna je masovna proizvodnja, niso odvisni od vremena ali letine in lahko imajo posebne lastnosti, kot je vodoodbojnost, odpornost na svetlobo itd. 💰❄️💦

Obstajajo tudi prednosti za končne kupce in sicer so oblačila iz sintetičnih vlaken običajno cenejša, peremo jih lahko v stroju, se ne mečkajo in so enostavna za vzdrževanje (hitro sušenje in brez likanja). Lahko so tudi raztegljiva, vodoodbojna in odporna na madeže. Sintetična vlakna so omogočila, da imamo dobra tehnična (varnostna), vrhnja in športna oblačila. 😌💰🏃

Obstajajo pa tudi manj lepe lastnosti in sicer so oblačila slabše zračna, ne uravnavajo toplote, kar lahko vodi tudi do pregrevanja in prekomernega znojenja. Prav tako se z vsakim pranjem, predvsem iz akrila, izločajo mikrodelci, ki prehajajo v vodni sistem. 😩🥵Več o tem si lahko preberete tu: https://www.prijaznidookolja.si/poceni-moda-zahteva…/

Poliester na primer vpija maščobe iz znoja in ustvarja idealno vlažno okolje za razmnoževanje bakterij. Te bakterije razgrajujejo znoj, kar povzroča močan, stalen neprijeten vonj, ki pogosto ostane tudi po pranju. 🦠👃

Vsa zavržena oblačila iz sintetičnih vlaken se prav tako počasi razgrajujejo in zelo obremenjujejo okolje. 🌍🚮

💡Na trgu je porast teh materialov in se jim je danes skoraj nemogoče izogniti. Dobri so za vrhnja, športna in določena delovna oblačila. Vseeno pa je potrebno sintetične materiale nositi premišljeno. Mislim, da je pomembno to, da v njih ne preživimo večji del dneva oziroma kjer je le mogoče, izberemo bolj trajnostne alternative (sploh za oblačila, ki so v direktnem stiku s kožo). 💭

Po izvoru delimo vlakna v naravna in kemična vlakna. Po kemični sestavi so vlakna lahko organska ali anorganska (omenili bomo organska).

✅Naravna vlakna so vlaknati proizvodi narave (deli rastlin 🍃, živali🐑, rudnin 🪨), ki jih s primernimi postopki pridobijo in predelajo v tekstilne izdelke.

🍃Rastlinskega izvora so lahko semenska (npr. bombaž), stebelna (npr. lan, konoplja, juta, ramija), ter trda vlakna, ki so lahko listna in sadežna (npr. sisal, kokos).

🐑Živalskega izvora so lahko volne in dlake (ovčja volna, kamelja dlaka, dlaka lame, alpake, tudi dlake kuncev, zajcev…) ter svile (prave in divje svile).

✅ Kemična vlakna so industrijsko proizvedena vlakna iz naravnih ali v kemičnih sintezah dobljenih spojin 🧪.

🧪🍃Naravni polimeri so lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Rastlinskega izvora so iz celuloze , iz lateksa, iz alg in iz beljakovin.

Npr. iz celuloze delimo naprej:

🌳na nemodificirano celulozo, to so viskozna, modalna vlakna.

⚗️Iz modificirane celuloze so npr. acetatna, triacetatna vlakna.

🧪⛽️Sintetizirani polimeri (sintetična vlakna) delimo na polikondenzacijska (sem sodijo poliestri, aramidi, poliamidi), polimerizacijska (poliakril, nitril, modakril, PVC), polipropilenska, poliadicijska, poliuteranska in elastani.

Na trgu se je v zadnjih letih pojavil tudi recikliran poliester, ki je pridobljen z recikliranjem plastenk. ♻️🧴

Podrobneje o tem lahko preberete na strani ZPS (link https://www.zps.si/…/zeleno-zavajanje-pri-oblacilih…)

V pomoč je priskočil Tekstilni priročnik (1986).

Ta vikend sem bila v eni trgovini z oblačili. Zadnja leta zelo redko še grem v katero, saj kljub veliki izbiri je vedno manj kvalitetnih kosov.

V vsej tej poplavi tekstilnih izdelkov je čedalje težje najti naravne materiale ali vsaj z večjim deležem naravnih vlaken. Še bolj pa me je presenetilo nekaj drugega:

Tudi znamke, ki so včasih veljale za “višji rang” in so svojo ceno upravičile z naravnimi materiali…

danes pogosto vsebujejo umetna vlakna; poliester, poliamid, akril…

👉 Ali pri nakupu oblačil preverite surovinsko sestavo?