2. “Kaj v resnici nosimo na koži?”
Po izvoru delimo vlakna v naravna in kemična vlakna. Po kemični sestavi so vlakna lahko organska ali anorganska (omenili bomo organska).
Naravna vlakna so vlaknati proizvodi narave (deli rastlin
, živali
, rudnin
), ki jih s primernimi postopki pridobijo in predelajo v tekstilne izdelke.
Rastlinskega izvora so lahko semenska (npr. bombaž), stebelna (npr. lan, konoplja, juta, ramija), ter trda vlakna, ki so lahko listna in sadežna (npr. sisal, kokos).
Živalskega izvora so lahko volne in dlake (ovčja volna, kamelja dlaka, dlaka lame, alpake, tudi dlake kuncev, zajcev…) ter svile (prave in divje svile).
Kemična vlakna so industrijsko proizvedena vlakna iz naravnih ali v kemičnih sintezah dobljenih spojin
.
![]()
Naravni polimeri so lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Rastlinskega izvora so iz celuloze , iz lateksa, iz alg in iz beljakovin.
Npr. iz celuloze delimo naprej:
na nemodificirano celulozo, to so viskozna, modalna vlakna.
Iz modificirane celuloze so npr. acetatna, triacetatna vlakna.
![]()
Sintetizirani polimeri (sintetična vlakna) delimo na polikondenzacijska (sem sodijo poliestri, aramidi, poliamidi), polimerizacijska (poliakril, nitril, modakril, PVC), polipropilenska, poliadicijska, poliuteranska in elastani.
Na trgu se je v zadnjih letih pojavil tudi recikliran poliester, ki je pridobljen z recikliranjem plastenk. ![]()
![]()
Podrobneje o tem lahko preberete na strani ZPS (link https://www.zps.si/…/zeleno-zavajanje-pri-oblacilih…)
V pomoč je priskočil Tekstilni priročnik (1986).
